V Uradnem listu RS, št. 4/2026, je bil januarja objavljen nov Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Z njim Slovenija v svoj pravni red prenaša evropsko Direktivo (EU) 2023/2668, ki bistveno zaostruje zaščito delavcev pri delu z azbestom.

Kaj se spreminja

  • Desetkrat nižja mejna vrednost. Dovoljena koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se znižuje z 0,1 na 0,01 vlakna na cm³.
  • Natančnejše merjenje. Kot merilna metoda se uporablja merjenje z elektronskim mikroskopom.
  • Več poudarka na usposabljanju. Pravilnik razširja obseg vsebin, ki jih mora poznati delavec, ki dela z azbestom.
  • Širši seznam bolezni. Razširjen je nabor bolezni, ki jih lahko povzroči izpostavljenost azbestnim vlaknom.

Koga to zadeva

Azbest je bil v preteklosti pogosto vgrajen v stavbe – na primer v kritine, cevi, izolacije in protipožarne obloge. Z njim se zato še danes lahko srečajo delavci pri prenovah, rušenjih, vzdrževalnih delih na starejših objektih in pri ravnanju z gradbenimi odpadki.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi pravilnika pripravilo tudi Praktične smernice za določanje občasne in nizke izpostavljenosti azbestu, ki delodajalcem pomagajo presoditi, kdaj gre za takšno izpostavljenost. Inšpektorat RS za delo je v programskih usmeritvah za leto 2026 napovedal tudi usmerjene akcije nadzora pri odstranjevanju azbesta.

Kaj priporočamo delodajalcem

  • Preverite, ali lahko vaši delavci pri delu pridejo v stik z azbestom – posebej pri prenovah in vzdrževanju objektov, zgrajenih pred letom 1996.
  • Posodobite izjavo o varnosti z oceno tveganja in upoštevajte novo mejno vrednost.
  • Zagotovite, da so delavci usposobljeni v skladu z novimi zahtevami.
  • Za odstranjevanje azbesta vedno angažirajte za to usposobljenega izvajalca.

Viri

Prispevek je informativne narave in ne nadomešča pravnega nasveta. Veljavna besedila predpisov so objavljena v Uradnem listu RS.

Vse novice